Zgodovina naselja
Žabnica leži na zahodnem robu Sorškega polja med Kranjem in Škofjo Loko. Kraj je dobil ime po potoku Žabnica, ki je skupaj z drugimi potoki na glinastih in ilovnatih tleh ustvarjal močviren svet travnikov in ugodne pogoje za množičen razvoj žab, ki jih je še danes mogoče slišati.
Izkopanine na območju sedanjega pokopališča kažejo tudi na obstoj Ville rustice, podeželskega dvorca iz poznega rimskega obdobja (4. stoletje). Ostanek nagrobnika iz tega obdobja je vgrajen v južni del zvonika župnijske cerkve Sv. Urha.
Ime vasi je v zgodovinskih virih prvič omenjeno v darilni listini iz leta 973, ko je nemški cesar Oton II. loško ozemlje podaril tedanjemu freisinškemu škofu Abrahamu. S to listino je do tedaj svobodno tukajšnje prebivalstvo freisinški škof vključil v loško gospostvo, kateremu je nato služilo do leta 1803. Tega leta pa je avstrijski cesar z uradnim aktom odvzel freisinškemu škofu vse loško ozemlje, ga prevzel v svoje upravljanje in postavil svoje oblastnike.
Veliko spremembo je povzročila tudi železnica, ki je stekla čez Sorško polje leta 1870. Kmetje so se preusmerili v pridelavo krompirja, živinorejo, mlekarstvo in sadjarstvo. Na širšem območju so nastali tudi prvi industrijski obrati, žage, kjer so našli delo in zaslužek kajžarji, ki so bili naseljeni na desni strani potoka (današnje naselje Šutna).
Območje Žabnica skozi upravni razvoj
Prehod iz fevdalne v moderno obliko upravljanja države je v avstrijskem cesarstvu potekal od sredine 18. stoletja dalje. Reforme na lokalnem nivoju so bile posledica potrebe po pregledu na davčnem in naborniškem področju.
Na lokalnem področju so se pojavila okrožja z okrožnimi uradi. Marija Terezija je ukazala štetje prebivalcev monarhije, zato so v okviru župnij izpeljali oštevilčenje hiš. Župnije so bile prevelike, zato so jih razdelili na oddelke, ki so kot zaključene naselbine predstavljali vasi. Ti oddelki so se imenovali katastrske ali davčne občine.
Na žabniškem območju so bile z jožefinskim katastrom ustanovljene naslednje katastrske/davčne občine: Bitnje (z naselji Zgornje, Srednje in Spodnje Bitnje), Dorfarje (z naselji Dorfarje, Forme in Sv. Duh) in Žabnica (z naseljema Žabnica in Šutna).
Kasneje so deželo Kranjsko razdelili na okrajna glavarstva, ta pa na okraje. Le-te so razdelili na katastrske občine, ki pa so ostale oblikovane še iz prejšnje ureditve.
Do večje prerazporeditve je prišlo v času vojne. Prejšnji občini Stara loka in Stražišče sta bili odpravljeni in ustanovljena je bila občina Žabnica. V njo so spadale katastrske občine Dorfarje, Križna Gora, Pevno, Žabnica in Bitnje.
Po drugi svetovni vojni se je lokalna uprava večkrat spreminjala in v občino Žabnica so spadali različni kraji. Nazadnje pa so leta 1955 občino Žabnica razpustili in njeno območje razdelili med občino Škofja Loka in Kranj. Ta ureditev se ni spremenila niti v reformi leta 1994, naselja so ostala enaka pod obema občinama.
(povzeto po zborniku Na robu pojoče ravnine)
